Zgodovina zbora
Korenine zbora so pognale v znani kamniški tovarni Titan. V 80. letih je bilo to podjetje s 1600 zaposlenimi, s svojimi, tudi ne službenimi aktivnostmi, zelo poznano tudi po širši okolici. Zelo aktivno je podpiralo tudi kulturno dejavnost pogosto organiziralo razne razstave, nastope znanih slovenskih kulturnikov in tudi pevskih zborov iz Kamnika in od drugih. V tej klimi in z vidno podporo takratnega direktorja g. Zvonimirja Lemiča je pod okriljem sindikata med delavci zaradi veselja do petja vzklila ideja o ustanovitvi tovarniškega pevskega zbora. Ta ideja je tlela vse močneje ob raznih proslavah, ki jih je bilo v podjetju kar precej, in dozorela ob koncu leta 1980. Dogovorili smo se, da pod pokroviteljstvom kulturne komisije v okviru sindikata 7.1.1981 organiziramo prvi sestanek potencialnih pevcev. Z mnogo volje prvega dirigenta prof. Milana Trčka smo po dveh mesecih že prvič stopili pred publiko na nastopu ob prazniku dneva žena in zapeli pesmi Sijaj mi sončece, Kdaj moramo piti in Plovi, plovi. Tako je beli svet zagledal nov zbor. Takoj jeseni, mesec pred našim »velikim« nastopom, ob 85-letnici podjetja Titan, v hali v Domžalah smo imeli resno težavo. Ko bi morali ponovno intenzivno pričeti vaje, je resno zbolel zborovodja. Prof. Viktor Mihelčič nam je bil v takratni stiski pripravljen priskočiti na pomoč. S trdim delom smo uspeli sestaviti primeren program šestih pesmi in ga uspešno izvedli. Zbor se je kasneje kadrovsko in številčno okrepil in je štel 46 pevk in pevcev. Po dveh letih uspešnega in plodnega dela je prof. Mihelčič zaradi zdravstvenih razlogov prenehal z dirigiranjem. V naslednjem obdobju šestih let je bilo še nekaj menjav zborovodij, članstvo zbora pa je pričelo usihati. Upadlo je na vsega 18 pevk in pevcev, z njim pa tudi kvaliteta. Zanimanja Titanovih delavcev in pevcev za sodelovanje v zboru je bilo vedno manj. Bili smo pred težko odločitvijo ali ukiniti delovanje zbora tik pred 10. obletnico ali pa dobiti zborovodja, ki bo znal vzbuditi sodelovanje pevcev in pritegniti mlade pevke in pevce. V tem odločilnem trenutku smo imeli srečo, da je vodenje zbora prevzela takratna gimnazijska maturantka, 19-letna Ana Stele, sedaj poročena Smrtnik. Pomembna je bila tudi odločitev odbora, da lahko v zboru pojejo tudi pevci, ki niso zaposleni v podjetju Titan. S tem dnem se je pričela pisati nova zgodovina zbora, ki se je okrepil z novimi, mlajšimi in kvalitetnimi pevci, prepevati pa smo začeli tudi zahtevnejše pesmi. Pot zbora se je vzpenjala iz leta v leto.
V vseh letih od 1983 pa do 1990, torej do prihoda Ane Stele, nam je pri vodenju zbora pogosto priskočila na pomoč ga. Marija Holcar, kasneje pa še mnogokrat kot spremljevalka na klavirju ob raznih nastopih.
Nastanek zbora v letu 1981 je bil enostaven, težji pa je bil preboj med ostale zbore v občini. Želeli so, da ostanemo le tovarniški zbor in mnogo naporov je bilo potrebnih, da smo prepričali takratno Zvezo kulturnih organizacij v Kamniku, da so nas sprejeli medse, četudi ne kot povsem enakopravne člane. Tudi pri registraciji je bilo potrebnih mnogo prepričevanj, ki so segala celo do samega republiškega sindikalnega vrha. 8. 12. 1981 pa nam je uspelo da smo bili tudi uradno registrirani. Težavam navkljub smo prvič sodelovali na Občinski reviji pevskih zborov 17. 4. 1982. Ta datum je bil za nas pomemben, saj smo dobili priložnost, da se dokažemo, za kar smo prejeli pohvale z vseh strani. Tako je zbor dobil svoje mesto, četudi smo bili v ZKO formalno sprejeti šele 30. 6. 1982.
Podjetje Titan je imelo mnoga leta razumevanje za naš zbor. Žal pa so se razmere v letu 1999 bistveno spremenile in zato smo pevci 22. januarja 2000 soglasno sklenili, da spremenimo ime zbora nastal je Mešani pevski zbor ODMEV.
Zbor je v preteklih letih veliko prepeval na prireditvah v Kamniku in njegovi okolici, po raznih krajih Slovenije, pa tudi na avstrijskem Koroškem. Kvaliteta zbora je primerno rasla, seveda pa ni šlo brez nihanj. Največje strokovno priznanje za svojo pevsko rast smo dosegli na tekmovanju zborov v Mariboru, dne 24. 4. 1999, ko smo osvojili SREBRNO plaketo mesta Maribor.
Večkrat smo uspešno zastopali Občino Kamnik na Gorenjski reviji pevskih zborov. V letu 2003 pa smo posneli prvo zgoščenko in kaseto.
Največje mednarodno priznanje smo dobili v oktobru 2004 na 6. mednarodnem tekmovanju v Italiji v Gradežu - ISOLA DEL SOLE. V kategoriji SAKRALNA GLASBA smo dosegli ZLATO plaketo, v kategoriji KOMORNI ZBORI pa SREBRNO plaketo. V tem letu smo osvojili tudi ZLATO plaketo na prvem Regijskem tekmovanju Gorenjske v Škofji Loki.
S trdim delom smo nadaljevali in se aprila 2005 udeležili tudi 19. državnega tekmovanja NAŠA PESEM v Mariboru, kjer smo osvojili BRONASTO plaketo mesta Maribor.
Občinski svet Občine Kamnik nam je 1. aprila 2005 ob občinskem prazniku podelil posebno priznanje za delež k bogatenju Kamniške in Slovenske zborovske kulture.
Na raznih koncertih, srečanjih in tekmovanjih smo doživljali doživetja, ki nam ostajajo v spominu. Še posebej nam je ostal v spominu koncert in enodnevno druženje z udeleženci seminarja slovenskega jezika iz Argentine, Urugvaja in Avstralije, ki smo ga leta 2001 izvedli v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije. Ta koncert in tudi kasnejše druženje z izseljenci sta nam poleg iskrenih prijateljskih vezi zapustila tudi zavest, da niti lepa slovenska beseda niti pesem med našimi izseljenci še zdaleč nista zamrli, zato se bomo s še večjim veseljem posvečali slovenski narodni in umetni pesmi.
V preteklem letu smo navezali tudi stike po elektronski pošti z mešanim komornim zborom CANTICORUM iz Plzna (Češka). Rezultat teh stikov je njihova današnja prisotnost med nami. Letošnjo jesen jim bomo obisk vrnili.
V vseh letih od 1983 pa do 1990, torej do prihoda Ane Stele, nam je pri vodenju zbora pogosto priskočila na pomoč ga. Marija Holcar, kasneje pa še mnogokrat kot spremljevalka na klavirju ob raznih nastopih.
Nastanek zbora v letu 1981 je bil enostaven, težji pa je bil preboj med ostale zbore v občini. Želeli so, da ostanemo le tovarniški zbor in mnogo naporov je bilo potrebnih, da smo prepričali takratno Zvezo kulturnih organizacij v Kamniku, da so nas sprejeli medse, četudi ne kot povsem enakopravne člane. Tudi pri registraciji je bilo potrebnih mnogo prepričevanj, ki so segala celo do samega republiškega sindikalnega vrha. 8. 12. 1981 pa nam je uspelo da smo bili tudi uradno registrirani. Težavam navkljub smo prvič sodelovali na Občinski reviji pevskih zborov 17. 4. 1982. Ta datum je bil za nas pomemben, saj smo dobili priložnost, da se dokažemo, za kar smo prejeli pohvale z vseh strani. Tako je zbor dobil svoje mesto, četudi smo bili v ZKO formalno sprejeti šele 30. 6. 1982.
Podjetje Titan je imelo mnoga leta razumevanje za naš zbor. Žal pa so se razmere v letu 1999 bistveno spremenile in zato smo pevci 22. januarja 2000 soglasno sklenili, da spremenimo ime zbora nastal je Mešani pevski zbor ODMEV.
Zbor je v preteklih letih veliko prepeval na prireditvah v Kamniku in njegovi okolici, po raznih krajih Slovenije, pa tudi na avstrijskem Koroškem. Kvaliteta zbora je primerno rasla, seveda pa ni šlo brez nihanj. Največje strokovno priznanje za svojo pevsko rast smo dosegli na tekmovanju zborov v Mariboru, dne 24. 4. 1999, ko smo osvojili SREBRNO plaketo mesta Maribor.
Večkrat smo uspešno zastopali Občino Kamnik na Gorenjski reviji pevskih zborov. V letu 2003 pa smo posneli prvo zgoščenko in kaseto.
Največje mednarodno priznanje smo dobili v oktobru 2004 na 6. mednarodnem tekmovanju v Italiji v Gradežu - ISOLA DEL SOLE. V kategoriji SAKRALNA GLASBA smo dosegli ZLATO plaketo, v kategoriji KOMORNI ZBORI pa SREBRNO plaketo. V tem letu smo osvojili tudi ZLATO plaketo na prvem Regijskem tekmovanju Gorenjske v Škofji Loki.
S trdim delom smo nadaljevali in se aprila 2005 udeležili tudi 19. državnega tekmovanja NAŠA PESEM v Mariboru, kjer smo osvojili BRONASTO plaketo mesta Maribor.
Občinski svet Občine Kamnik nam je 1. aprila 2005 ob občinskem prazniku podelil posebno priznanje za delež k bogatenju Kamniške in Slovenske zborovske kulture.
Na raznih koncertih, srečanjih in tekmovanjih smo doživljali doživetja, ki nam ostajajo v spominu. Še posebej nam je ostal v spominu koncert in enodnevno druženje z udeleženci seminarja slovenskega jezika iz Argentine, Urugvaja in Avstralije, ki smo ga leta 2001 izvedli v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije. Ta koncert in tudi kasnejše druženje z izseljenci sta nam poleg iskrenih prijateljskih vezi zapustila tudi zavest, da niti lepa slovenska beseda niti pesem med našimi izseljenci še zdaleč nista zamrli, zato se bomo s še večjim veseljem posvečali slovenski narodni in umetni pesmi.
V preteklem letu smo navezali tudi stike po elektronski pošti z mešanim komornim zborom CANTICORUM iz Plzna (Češka). Rezultat teh stikov je njihova današnja prisotnost med nami. Letošnjo jesen jim bomo obisk vrnili.
Jože Berlec, pevec in ustanovni član zbora.
Napisano v aprilu 2006 - ob 25. obletnici zbora.
Napisano v aprilu 2006 - ob 25. obletnici zbora.